Toplo in srčno vabljeni na dogodek PORTAL!

»V božanski matrici predstavljamo zbiralnik, v katerem obstajajo vse stvari, most med stvaritvami naših notranjih in zunanjih svetov, kot tudi ogledalo, ki nam prikazuje vse, kar smo ustvarili.« Gregg Braden

STIK S PORTALOM -

Daje možnost vstopa v takojšnjo spremembo osebne resonance, – aktiviranja višjega stanja zavesti,- osvobajanja zakodirane DNK,- vstop v stanje višjega reda, kar vse skupaj daje možnost bolj celovitega, zdravega, izpolnjenega in zadovoljnega življenja posameznika.

ZAKAJ PORTAL

Ker živimo v času zelo velikega pospeševanja vseh interakcij, katere oblikujejo pojavni svet, nam vsakdanje življenje prinaša izjemne napore in ustvarja velike napetosti, ki so rezultat negotovosti, dvoma, strahov in globoke odtujenosti, tako od narave same, kot tudi v medsebojnih odnosih. Vsak od nas je priča velikemu valu nezadovoljstva ljudi, kateri z vsakim naslednjim jutrom izgubijo košček lastnega smisla, zdravja, miru … Trenutna situacija v tako imenovanem civiliziranem – razvitem svetu, in onem drugem preko najbolj različnih medijev nakazuje na skrajno nehumano, represivno in skonstruirano sliko sveta, v kateri je žal iz ure v uro manj svetlobe in upanja na pozitivno spremembo. Establišment, ki želi absolutno kontrolo in je v ta namen inštaliral  »veliko recesijo« iz dneva v dan stopnjuje s psihološkim pritiskom in medijsko manipulacijo odvzeti človeku ne le svobodo, mir, zdravje, eksistenco in upanje, ampak preko najbolj različnih inštrumentov svoje umišljene vsemogočnosti, dela najgloblji razdor v človeštvu, razdelitev sveta na dve sfere. Na eni strani so močni, nedotakljivi in nezmotljivi, na drugi pa šibki, ranljivi in dezorientirani. Eni govorijo o kolapsu civilizacije, eni se za to trudijo, večina pa opazuje in trpi.  Niti na eni strani nimamo umirjenega, srečnega in ozaveščenega človeka. Ene je hipnotizirala moč, – druge je paraliziral strah. In eni in drugi oddajajo frekvenco kaosa in razkroja. Očitno je, da stopamo proti neki imaginarni kritični točki, za katero se bojimo, da bo postala naša resničnost. Razlaga se nanaša na  sliko globalnega sveta, v katerem so redki, ampak še vedno prisotni svetli žarki prizadevanj skupin in posameznikov, da nakažejo možnost pozitivne spremembe, če smo se pripravljeni, – zbuditi!

Da bi prispevali k pozitivni spremembi, imamo sveto dolžnost, da začnemo pri sebi. Kako? S spremembo lastne resonance. Ker je v našem svetu dvojnosti in neke metafizične sive cone, vse oblikovano skozi energijo, se moramo zavedati, da je skrajni čas, da se začnemo učiti, kaj je resnično energija, kateri del nje smo mi, in kako jo lahko oblikujemo, spreminjamo oziroma uporabimo v naše najvišje in najboljše dobro. Potrebno se je zavedati prisotnosti in pomembnosti »suptilne organizacije energetskega polja- SOEP«, katera je nosilec inteligence vsakega biotipa v vesolju. Kako ona deluje in kaj na njo vpliva, ter kako jo spremenimo? Kakšna je povezava med »energijo nične točke, – energijo tahionov in SOEP-om«? Kaj se dogaja z »mrežo časa«? Kaj pomeni konzerviranje energije in zakaj so pomembni fractali? In še marsikaj …

Ni več mogoče parcialno gledati in reševati stvari. Nujno je potreben holističen pristop, ki dovoljuje vse različnosti in vse resničnosti, ki se na dopolnjujejo in se lahko tudi transformirajo, ampak imajo vedno smer napredka na fizično-materialnem nivoju, kot tudi na čustvenem, mentalnem in duhovnem. S spremembo lastne resonance in s pripravljenostjo, da se z učenjem in sprejemanjem izpopolnjujemo, imamo možnost svoj velikanski potencial aktivirati in uporabiti do neznanih nivojev možnosti, ki so in bodo vedno potrditev tega, kar smo in kaj  lahko postanemo.

Da bi se lahko spremenila resonanca – energetska frekvenca, v kateri se trenutno nahajamo, je potrebno uporabiti in aktivirati vse parametre naše osebnosti skozi gram prakse, ki velja več kot tona teorije.

To možnost vam ponuja naš Zavod Tahion Alfa skozi program »Portal«.

Kaj vse je v programu »Portala«?

-         Informacije v ustni in pisni obliki (predavanje, pogovori, skripte).

-         Učenje o trenutnem spreminjanju svojega stanja  in stopanja v novo resničnost.

-         Sprejeto in osvojeno   potem uporabljate in oblikujete sami.

-         Skupinska ali individualna srečanja z medsebojno komunikacijo in izmenjavo izkušenj.

-         S tehnologijo »Portala«, ki je last Zavoda, imate možnost doseganja ven dimenzionalne komunikacije.

-         S sprejetimi in uporabljenimi informacijami, znanjem in tehnikami ste priča procesu spremembe, ki jo doživljate na osebni in kolektivni ravni.

Vse navedeno je del programa, ki vam ga ponuja Zavod Tahion Alfa skozi projekt »Portal«, v katerem sodelujete do nivoja, katerega sami izberete in se odločite, da sprejmete tisto, kar je za vas optimalno dobro in koristno (v pogledu psihofizične stabilnosti, zdravja, zadovoljstvo in izpolnjenosti vašega potenciala, ki je neskončno večji, kot se ga zavedamo).

O Portalu in stiku s Portalom boste direktno seznanjeni ob vašem prihodu na lokaciji, kjer se Portal nahaja. Za program Portala se lahko prijavite na uvodno predavanje preko elektronske pošte  Zavoda Tahion Alfa   email: tahionalfa@gmail.com ali preko telefona 031-307-460. Spletna stran Zavoda je http://tahionalpha.com.

Predavanja potekajo v manjših skupinah (dvanajst oseb), 3 x tedensko, petek, sobota, nedelja (od 12,00 ure do 17,00 ure s kratkimi pavzami).

Cena predavanja je 30,00 eur, v kateri je vključena osvežilna hrana in pijača.

Se vidimo?

Če berete te vrstice, potem ste glede na Univerzalni Zakon Privlačnosti zelo verjetno eden izmed tistih, ki iščejo nekaj drugačnega, mogoče boljšega … mogoče nekaj, kar niti ne znate opisati.

Ali ste eden izmed tistih, ki:

• živijo svoj vsakdan, a čutijo, da jim nekaj manjka
• se sprašujejo: »Ali je z menoj kaj narobe?«
• kljub pozitivnemu razmišljanju, izrekanju afirmacij in izdelovanju »vision boards« še vedno niso ustvarili življenja kot si ga želijo
• se bojijo odpreti svoje srce in izražati svoja čustva
• ustvarjajo podobne neizpolnjujoče odnose in se počutijo kot v začaranem krogu
• si želijo odnosov, ki so iskreni in jih podpirajo (družina, služba …)
• se sprašujejo, zakaj tako trdno delajo, pa komaj shajajo
• …

Če ste pripravljeni prisluhniti tisti alternativi, ki nam jo ponuja življenje, kjer zavedno ustvarjamo življenje kot si ga želimo; raje kot tisto, ki ga nezavedno izberemo, se nam pridružite.

Namreč smo kreatorji vseh svojih izkušenj, imamo svobodno voljo in to zavedanje je temelj duhovne odgovornosti.

Moje ime je Estera in tu sem, da Vas spomnim, kako čudoviti ste!

Kdaj: četrtek, 15.4.2010 ob 18. uri

Lokacija: Berenkerjeva ul. 23, Ljubljana (Studio Intuicija)

Prispevek: 37 €

Prijave in dodatne informacije: esteraremec@gmail.com

GSM: 031 644 333

Vodi: Estera Remec (članica S.O.U.L. institute – Systems of Universal Law, San Diego, CA

Ženske sem od nekdaj občudoval, še posebej pa predane mame. Poanta je v tem, da je meni osebno najlepša stvar pri človeštvu srečen otrok. In to lahko največkrat res pripišemo neizmerni predanosti in ljubezni, ki jo premorejo ženske – mame.

Saj ne rečem, da možje in očetje tega nismo sposobni. Ampak je značilna ženska lastnost, da zmorejo več stvari hkrati, da so psihično bolj trpežne. Spet ne vse ženske, žal ne moremo vedno govoriti o samih dobrih zgodbah. Kakorkoli, se pa lahko iz obojih dobrih in tistih manj dobrih oz. težkih zgodb veliko naučimo.

Dober starš se vedno uči in opazuje. Dober zakonec se vedno trudi za harmonično in osrečujočo zvezo in se od partnerja uči. In jaz si upam trditi, da gre največja zasluga za to vsem iz srca predanim in ljubečim ženskam, ki stojijo svojem partnerjem ob strani tudi v najtežjih trenutkih ter poleg vsega še skrbijo za otroke v največji meri. In upam da je vedno več moških, ki so tega deležni in se tudi v celoti zavedajo kaj to pomeni. Menim, da nas je mnogo takih, ki znamo to ceniti, ampak se moramo zavedati, da dajanja nikoli ni dovolj. Tudi možje smo pomembni in najbolj pomembno je kaj lahko našim ženam, materam naših otrok, nudimo seveda tudi družini kot celoti. Tudi naši otroci bodo najbogatejši v srcu, ker se lahko učijo živeti od najboljših staršev.

In upam tudi, da vas je vedno več takih mam, ki ste predane tako sebi kot svoji družini. Drage mame in žene, prosim cenite se same in vas bodo tudi drugi znali ceniti. Kakor se potrudite v vašem življenju se lahko potrudite tudi, da vas bodo ostali razumeli in vam lahko nudili to kar potrebujete. Jasno izrazite svojo vrednost in potrebe svojim bližnjim, saj jih tako vsi lažje dosežemo. Vsi si zaslužimo najboljše, ampak dobre mame in žene pa si zaslužijo še veliko več in to dajte vsem lepo vedeti. Sam menim, da je trik sreče v odnosih najprej v sporazumevanju. Nihče ni vseveden, vendar za vse obstaja način, da se izrazimo in s svojimi bližnjimi sklenemo srečno zvezo. Za vse to je potreben trud, včasih veliko včasih malo, ampak je vsakič vredno tega truda.

Zavedamo se lahko, da je največje bogastvo človeka predanost svoji družini, saj nas brez tega ne bi bilo. Bodite hvaležni svojim mamam, kakršnekoli so že bile in so, če so se trudile je to največ na svetu. Bodite hvaležni svojim partnerkam, saj so temelj sreče v družini in otroci potrebujejo srečno mamo. Za srečo pa je vredno tudi kdaj potrpeti, tudi lotusov cvet najprej “trpi” preden se razcveti, tudi metulj se iz gosenice prelevi. Imejte svoje skupne cilje vsak trenutek pred očmi, posebej kadar vam ni lahko. Zaupajte vase in v svoje bližnje, s tem se boste sami nagradili, vesolje pa bo prav zato poskrbelo za vse ostalo. Drage žene in mamice, želim vam karseda prijeten praznik ter veliko radosti ter moči na vaši poti.

Z vsem spoštovanjem,

vaš Damir

Na spodnji povezavi pa vas čaka presenečenje, posebej priporočeno moški populaciji

Zenske solze

Vzhodne kulture, predvsem Kitajci, Japonci in Indijci se dobro zavedajo moči in vpliva pozornosti.

Večina ljudi se na okolico zgolj odziva, se pravi nekaj vam pritegne pozornost in potem se temu primerno odzovete. Mnogi ljudje v trženju se zavedajo kako pomembno je pridobiti človekovo pozornost, da mu potem lahko bolj učinkovito nekaj prodaš. Vendar se sami redkokdaj zavemo, da se mi sami prepustimo takim vzvodom. Torej tudi nad tem imamo več moči in lastne volje kot si večina misli. Čemu, komu in kako usmerjate vašo pozornost igra zelo pomembno vlogo v vsakdanjem življenju in temu kako se počutimo.

En tak primer je primer odnos med posameznikom in mediji. Na TV objavijo neko „ekskluzivno“ ali „šokantno“ novico, ki vsaj ponavadi in nravi večine medijev ni nič kaj prida pozitivna. In potem mnogo ljudi svojo pozornost posveča tem stvarem še nekaj dni po objavi novice v družbi s kolegi, prijatelji, družino. Večina pa žal ne opazi, da se takrat dogaja tudi nekaj v njih, še posebej kadar so zraven vzbujena neka čustva. Npr. delavcem zvišajo minimalno plačo, večina ljudi se veseli, tudi jaz se, vendar nekaj je tistih, ki so pozorni in vedo, da to še ne reši težav z gospodarstvom pri nas, kvečjemu jih lahko poglobi, če je to edini ukrep, ki ga bomo sprejeli. Drug primer so bul mastifi in nesrečni Baričevič. Okoli tega je bilo posvečene toliko pozornosti, da je priznam zmotilo tudi mene in sem ostro zabrusil ljudem, da o tem nočem govoriti, ker se govori o živih bitjih, človeku in psih. Sam pač nerad govorim o tem kaj bi moralo biti prav in kaj narobe, ker ima pač lahko vsak svoj prav in temu ne želim posvečati svojega časa in energije.

Ampak to zdaj ni tako pomembno. Glavna stvar, ki jo želim poudariti je, da poskusite prav sedaj samo pomisliti kako drugačen bi bil ta dan, ko temu sploh ne bi posvečali niti malo pozornosti – bi se počutili drugače? Bi govorili o čem drugem, morda res bolj pomembnem za vas same?

Jaz sem trdno prepričan, da bil bil dan drugačen in bi se dejansko vsaj doma v družinskem krogu pogovarjali o čem drugem, morda lepšem in pomembnem za vas in vašo družino.

Kako mislite bi živeli, ko bi vsak dan svojo pozornost namerno usmerili v tisto kar vam nudi prijeten občutek?

Kaj pa trenutek, ko vam nekdo izsili prednost v križišču? Saj ne rečem, tudi sam kdaj zakolnem in bentim čez objestneže, ampak to ne pomeni, da so potem cel dan v mojih zobeh. Tisti trenutek je že pač naporen, vendar hitro opazim, da se zaradi tega verjetno počutim bolj napet in ne tako dobre volje in se takoj usmerim drugam in je dan še naprej lep.

Še en tak primer so finance, mnogi so v dolgovih tako ali drugače. Pa si sami povejte kakšna je razlika, če svojo pozornost usmerjate v to koliko in kaj vam manjka ali pa če to pozornost usmerite v to kaj potrebujete, kaj lahko storite da rešite dano situacijo?

Razlika je predvsem v tem, da če razmišljate – se posvečate temu česar nimate to še ne pomeni, da boste to dosegli ali dobili, zelo verjetno še težje. Poskusite svojo pozornost usmeriti v to kaj hočete, kaj potrebujete in po nekaj dneh boste opazili, da se tudi vaš nezavedni del začne usmerjati na rešitve. Pozornost, ki jo dajemo ljudem ali stvarem nas na nek način vežejo na te same stvari in to povsem na nezavedni ravni. Vendar s koncentracijo in vsakdanjim ponavljanjem tega čemur sami želimo in hočemo posvetiti pozornost tudi „programiramo“ našo podzavest. Torej v končni fazi lahko vplivate na to kaj vam pritegne pozornost in koliko vam je pritegne. Potem pa lahko sami že tudi lažje in vse bolj pogosto usmerjate pozornost v kateremkoli trenutku in okoliščini na tisto kar je za vas dobro in ugodno. In bolj kot to počnete bolj to dobro plat vežete v svoje življenje. Ko se sami vsak dan osveščate, da se za oblaki skriva sonce, tudi na deževen dan lahko vidite sončne žarke. Namenite svojo energijo in pozornost svojemu boljšemu življenju in temu kar vas navdaja z lepim in dobrim občutjem, zagotavljam vam, da boste učinek spoznali hitreje in bolj močno kot si ta trenutek lahko predstavljate, res pa morate poskusiti in to delati vsaj 21 dni zavestno preden vam pride „v kri“.

Še ena lepa zgodbica je primerna za ta kontekst v enem od straješi člankov – klikni tu.

Torej lep večer vam želim in ne spreglejte ptičev, ki vam polepšajo dan in nasmeha, ki vam je bil naklonjen.

Torej … V tem življenju so mi dali ime Ksenja.

Hvaležna sem za to življenjsko pot, ki sem si jo zbrala. Učim se vsak dan, nekoč se bom vsak trenutek in sem hvaležna za vse kar se mi dogaja. V vsem se trudim videti nek smisel oz. dojeti kaj mi dogodek (situacija) sporoča, zame ali za druge. Velik poudarek dajem (v svojem življenju in življenju drugih). Zavedanju – zavedanju sebe, svojih procesov in spoznavanju samega sebe. Verjamem, da smo na zemlji z namenom širitve lastnega zavedanja, torej z namenom osebne rasti, odprtosti, sprejetosti.

»Ko poznaš sebe, poznaš druge.«

»Ko spremeniš sebe, spremeniš svet okoli sebe.«

Na srečo ali žalost, je večna le sprememba. Kar pomeni, da se večji del življenja ukvarjamo z navezanostjo, do oseb , predmetov, pojmov, oz. do vsega, kar nam daje občutek polnosti, varnosti, stabilnosti, nekaterim tudi večnosti. In čisto v redu je tako. Svetlobe ne prepoznamo, če ne spoznamo teme…

Za vsa »moja« spoznanja so »krivi« vsi moji odnosi do vsega in vseh Predvsem pa lastna volja in namera – spoznati kaj je res, kaj je resnica – ves vložen trud. Torej HVALA vsem, ki ste kakorkoli prišli v moje življenje, nanj vplivali in še posebej hvala tistim, ki ste mi z »lepim« ali »grdim« zlezli v srce in pospešili moj proces spremembe, rasti, transformacije!

Rada bi se še enkrat zahvalila tudi Damirju za možnost objav (mojih in vaših) na tem portalu ! Mimogrede – poznava se še iz osnovne šole, kjer sva bila prva leta sošolca. Super dečko! Pogumen in izredno srčen! Torej hvala za priložnost, da se še tukaj izrazimo!

Z vami želim deliti besede, energijo, teme, ki me zanimajo in vas zanimajo. Osebno so mi blizu teme, ki se tičejo odnosov – do sebe, partnerskih, starševskih, prijateljskih, do živali in tudi do predmetov.  Predvsem pa  rada berem, citiram, tudi komentiram, tekste (besede) modrecev, filozofov, psihologov in drugih avtorjev. Moji prihajajoči teksti ali članki na tem portalu bodo verjetno posledica mojih trenutnih razmišljanj ali dogodkov v življenju. Vas pa vse lepo povabim k soudeležbi z branjem in komentiranjem oz. z delitvijo svojega razmišljanja, čutenja, doživljanja.

Bodite v stiku s seboj!

Se beremo!

Ste že spoznali ta trik?

Neko določeno situacijo lahko opišete s povsem drugačnimi besedami in tako povsem spremenite svoj stališče in zorni kot opazovanja same situacije in nenazadnje s tem spreminjate sebe in svoj odnos do življenja samega. V osnovi gre za princip, ki ga še najbolj poznajo praktiki in mojstri Nevro Lingvističnega Programiranja – NLP. Sicer je poimenovanje te prakse dokaj novo, metode uporabe pa so stare že več tisočletij in so jih poznali že zelo zgodaj na kitajskem in v Indiji seveda pa tudi drugod, odvisno od kulture in duhovnega razvoja.

Sam vam ne mogoče morem tega razložiti tako precizno kot to počno mojstri, vseeno pa vam lahko razjasnim to na svoj način. Poleg tega sem sam začel to zavedanje in pozornost na svoje misli in dejanja sam brez nekega znanja in vodstva udejstvovati to v praksi. Lahko vsem zagotovim, da sem zaradi tega korenito spremenil svojo sedanjost, vpogled v prihodnost in povsem drugačen pogled na preteklost. Seveda sem nekaj o tem prebral in slišal od drugih in najprej sem bil bolj skeptičen do tega, a sem čez čas spoznal, da je skepsa lahko velika prepreka, ki si jo ustvarjamo sami zaradi nezaupanja in strahu pred neznanim.

Na praktičnih primerih to pomeni, da si predstavljamo isto situacijo na drugačen način in jo skušamo opisati z drugimi besedami. Npr. vsi se kdaj počutite brez energije in temu rečete, da ste slabe volje, depresivni ali kaj podobnega, tudi jaz sem se včasih. To počutje poskusite opisati na drugačen način; „Danes se ne počutim tako dobro, lahko bi se bolje.“

Neko okoliščino, ki nas lahko potlači lahko transformiramo na enak način. Zelo pogost primer s katerim se večina srečuje so dolgovi. Biti dolžan je zelo zoprn občutek in nikomur ne more biti ob tem ugodno. Namesto besede „dolg“ lahko začnete razmišljati o tem kaj potrebujete. Npr. potrebujem dovolj denarja. Ali se osredotočite na konkretno stvar, ki vam nudi ugoden občutek in se nanaša na cilj – rešitev. Skratka v tem primeru ne razmišljajte o tem kar vam manjka ampak samo o tem kaj hočete, kar potrebujete. Bistvo je, da se osredotočite na cilje in rešitve, na stvari, ki vas tako ali drugače veselijo. Ključnega pomena je pozornost na samega sebe, na vsako podrobnost, misel, besedo, odziv. Tudi, če se zgodi, kar se seveda lahko, da vas „ujame“ trenutek  šibkosti in popustite kakemu občutku ali okoliščini, se zavedajte, da ni nič narobe. Ne obsojajte se, ker vam ne uspe vsakič spremeniti pogleda in zaživeti drugače na vsakem koraku. Pomembno je, da se potrudite in se trudite naprej.

Z gotovostjo lahko trdim, da se učinek najbolj začne kazati po 30 dneh lahko pa tudi več.

Pri meni je od začetka transformacije do te točke, kjer sem sedaj, trajalo kar nekaj let, a vizija ter jasni cilji so mi vedno pred očmi. Pred sabo imam velik cilj, ampak delovati sem začel z majhnimi koraki in majhnimi cilji, ki so bili določeni za vsak dan posebej. Zdaj se prebudim in v jutru je samodejno prisoten občutek popolne moči nad mojim življenjem. Povsem podzavestno se zavedam, da je vsak dan odvisen samo od mene kako se začne in kako ga končam. Na začetku pa sem se moral zavestno odločiti. Vsako jutro sem se prebudil in si naglas rekel; „Dan je moj in samo jaz imam moč kako bom vplival nase in kako ga želim zaključiti.“ Takrat je bil to še izziv, saj življenje ne čaka ampak nas takoj postavi pred dejstvo in preizkusi naša prepričanja in vero. Bolj kot vztrajam, bolje mi gre in se vedno lažje nasmehnem ob še tako „težki“ situaciji.

Vam pa še bolj zaupam, da ste zagotovo večina sposobni to še bolje in hitreje doseči od mene.

Vsi smo ljudje, krvavi in mesnati pod kožo, goli pod obleko. Zato verjamem, da lahko to uspe prav vsakomur. Vsaj poskusiti je potrebno in se truditi, važno je, da se poberete in greste naprej. Na cilj boste vsekakor prispeli močnejši kot kdajkoli prej, pa čeprav na zadnjem mestu.

Veliko uspeha vam želim na vsakem koraku!

Danes pa želim sporočiti veselo novico;

Ker je zanimanja vedno več in prihaja mnogo tudi vedno več obiskov iz tujine, se bo na blogu v prihodnje dogajalo nekaj sprememb.

Kmalu bo postal vsaj dvojezičen. Glede na odziv kolegov iz Rusije pa upam, da uspem organizirati tudi v Ruščini prevedene članke, ki bodo ravno tako objavljeni na blogu. Za prevod ruskih komentarjev pa že sedaj skrbi moj prijatelj Alex.

Dodatna iz  zelo pomembna pridobitev pa so novi so-avtorji:

Ksenja bo pisala v rubriki, ki je namenjena njenim pogledom na človeštvo in svet rubrika se imenuje “Hrana za dušo“. Pri njej boste lahko naročili tudi svojo osebno I-Ching rojstno karto in analizo ali se odgovorili še za kako drugo “storitev” namenjeno vašemu boljšemu počutju in lepšemu življenju.

Vojko pa je oseba, ki ima neverjetno zbirko znanja in prakse v varčevanju z obstoječimi viri energije in uporabo alternativnih virov. Poleg tega ima veliko nasvetov o domačih opravilih in popravilih. Se pravi Vojko bo skrbel za naš bolj zelen in naravi prijazen način življenja seveda pa se boste nanj lahko obrnili tudi po nasvet. Njegova rubrika nosi naslov: “Prijazni do narave”

Poleg tega odpiram možnosti, da se kdorkoli, ki bi to želel vključi in tudi sam pošlje članek, ki bi ga želel objaviti v tem primeru me lahko predhodno kdorkoli kontaktira preko kontaktnega obrazca na spletni strani – klikni tu ali me poišči na Facebooku – Fan page Skrivnosti Življenja ali moj profil.

Upam, da vas ta novica veseli vsaj toliko kot mene in vas bodo vse dodatne vsebine pritegnile ter navdušile.

Ob tej priložnosti pa bi se rad posebej zahvalil enemu od rednih bralcev saj je ravno tako prisepval video vsebine, ki se bodo še objavile na blogu in sicer je to eden izmed komentatorjev na blogu z vzdevkom “blond” po imenu Renato. Poleg tega, da je prispeval svoje komentarje, ki vsebino še dopolnijo je mnogo prispeval s tem, da je poslal povezave do video vsebin, ki bi nas vse utegnile zanimati. Hvala Renato in vsekakor dobrodošlo še naprej

Tokrat bom govoril o znanju o vplivu našega načina razmišljanja in čustvovanja na razplet našega življenja. Mnogim se to lahko zdi privlečeno za lase in se posmehujejo ampak je temu tako, ker sami ne verjamejo v lastno moč in se predajajo tako imenovani usodi. Ne vedo, da so si v vsakem primeru tudi vdanost in nemoč izbrali sami. Tudi Jezus je rekel; “Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal.“ Zato ne prepričujem nikogar, vsak naj se sam prepriča kaj je zanj resnica.

Skozi življenje sem spoznal sam in spoznal tudi ljudi, ki to vedo in razumejo;

Narava, vesolje in predvsem mi sami ustvarjamo. Delujemo in se približamo takim ljudem, okoliščinam in priložnostim v življenju, ki so povsem v skladu z našimi prevladujočimi mislimi in čutenji. To se dogaja na zavedni in nezavedni ravni. Skoraj nemogoče je samo z besedami razložiti ta princip tako, da bi ga res vsi takoj razumeli. Potrebne so tudi vaje mogoče mnogim ali pa samo nekaterim. Ne gre samo za „misli in risanje“. V celoti gledano gre za usklajeno delovanje misli, čustev, čutenja, dejanj in nenazadnje intuicije. Malce bolj preprosto je v komentarju na enega od prejšnjih člankov povedal Edvard Kadič; „Naši možgani NE MISLIJO, mi MISLIMO Z možgani.“

Usklajenost našega duha s telesom je ključnega pomena.

To pomeni, da smo pozorni na sebe v celoti v vsakem trenutku ne glede na to kaj se dogaja okoli nas. Naše dojemanje sebe z okolico vred je tisto kar nas „vodi“ skozi poti življenja. Preprost primer so ljudje, ki se čutijo in mislijo, da so ogroženi. Predvidevam, da imajo zelo nemirno in stresno življenje. Ljudje, ki se čutijo ljubljeni pa se vsepovsod temu primerno znajdejo v takih situacijah in živijo tako ali drugače njim lagodno in všečno življenje. Ravno tako bi lahko rekel za osebne „lastnosti“ kot so samozavest, optimizem, sproščenost, humor,… vse to ima vsak človek že v sebi le odpreti se mora tem občutkom.

Vsi imamo svoje svetle in senčne strani.

Od nas samih je odvisno h katerim se nagibamo, kako se odločimo, da bomo mislili o sebi, o svetu, o človeštvu i.td. Kakšen odziv imamo na vse kar se dogaja z nami in okoli nas ni nikoli odvisno od zunanjih dejavnikov. Prav vsak posameznik ima to moč, da spreminja svoj odnos, svojo PERCEPCIJO. Ta moč je zavedanje plus aktivno delovanje v skladu s tem kar iz srca hočemo. Na enak način se tudi osvobodimo spon – čustvenih navezanosti na dogodke iz preteklosti. S povsem drugega zornega kota se odločimo gledati na nekaj, kar smo v preteklosti doživeli in naj bi nas „zaznamovalo“. Ta odločitev nas lahko pripelje do spoznanja, da ta dogodek nima več takega vpliva na nas v sedanjem trenutku. Iz vsake bolečine, travme rastemo kot feniks iz pepela, bolj močni in trpežni, bolj modri. Prijatelj je rekel, da razen bizarnih in naključnih dogodkov smo za vse ostalo odgovorni sami. Če nam spodrsne in pademo, pač nismo bili pozorni na svoj korak. Poanta je v tem, da gremo naprej in prihodnjič bolj pazimo, da nam ne spodrsne Tudi za „napake“, ki jih storimo se nam ni potrebno obsojati, iz njih se lahko učimo. Iz uspehov, pa niti ni potrebno omenjati vsi rastemo v vseh smereh.

Vsak človek lahko kadarkoli v celoti sprejme odgovornost za vsako svoje dejanje z zavedanjem, da so tudi misli same po sebi dejanja. Ob tem spoznamo sebe in svet kot, da bi se še enkrat rodili in kar se mene tiče postane lep in vsem odprt. Vsak se lahko v vsakem trenutku osredotoči. Potem ugotoviš, da imaš neomejeno moč in lahko vplivaš prav na vsako podrobnost, ki se „ti dogaja“. Tiste, na katere pa nimaš vpliva pa še vedno lahko spremeniš svoj odnos do njih.

Trik je v tem, da se že zjutraj odločiš kako se tvoj dan začne in kako se bo končal. In tako po korakih prideš do svojega prvega, drugega, tretjega in vseh ostalih ciljev ne glede na izzive in okoliščine vedno srečen in vedre volje. Energija je v nas in okoli nas vedno neomejena, z njo pa lahko delamo kar hočemo.

Vabim vse, da v komentarjih dodate k temu članku tudi svoje izkušnje. Hvala.

Tole bo zelo verjetno nekoliko daljši članek kot ponavadi in tudi ne bo za vse prijeten a kljub temu upam, da vas bo branje pritegnilo.

Prejšnji teden se je nekaj malega govorilo o ne vem kateri že obletnici konvencije o otrokovih pravicah v Evropi. Slovenija jo je podpisala 20 let nazaj. In kaj imam jaz s tem?

Na Unicef-ovo prireditev ob 10. obletnici podpisa konvencije o otrokovih pravicah v Sloveniji (natanko 10 let nazaj) je bil povabljen moj prijatlej kot zelo pomemben in poseben gost. Ker je tistega dne zbolel je prosil mene naj ga nadomestim, češ; “…saj se boš znašel in dobro gobcaš.” Res je, rad govorim in povem resnico brez ovinkarjenja tudi, če koga to zaboli. Dejstvo pa je, da takrat nisem vedel niti za kaj se gre, kaj naj jaz tam počnem in kdo me na vratih sploh pričakuje. Ničesar nisem vedel razen časa in kraja odgodka. Seveda je vse skupaj izpadlo še toliko bolj podobno adrenalinskemu športu, ker sem za vse skupaj izvedel, ko sem ravno končal z delom v službi, prireditev pa se je začela čez eno uro in pol. Torej nisem imel niti časa, da se preoblečem in stuširam. Ok, saj takrat to tako ni bilo pomembno saj sem bil mladi punker z irokezo, kar je za mnoge veljalo, da sem umazana, zadrogirana zguba (haha, ko bi le vedeli).

Torej pojavil sem se na vratih Cankarjevega doma kjer so me najprej hoteli varnostniki zaradi izgleda pospremit nazaj skozi vrata a me je v zadnjem trenutku rešila organizatorka dogodka – prostovoljka pri Unicef-u, ko me je poklicala po imenu prijatelja, ki naj bi tja prišel. V tem treuntku sta varnostnika spremenila barve in izraze na obrazu, da je bilo kar zabavno. Takrat sem tudi izvedel za kaj gre, da se govori o tem kaj je v naši ljubi državi do sedaj vlada naredila za dobrobit otrok in uveljavljanje njihovih pravic odkar s(m)o podpisali konvencijo. Jaz pa sem bil za vse to pomemeben gost, saj jih je zanimala moja življenjska zgodba in predvsem razlaga zakaj sem mladoleten brezdomec. Mislil sem si, da je končno napočil čas, ko bo nas “uličarje ” nekdo končno poslušal.

Usedel sem v prvi vrsti kamor so me organizatorji posedli. Kar je na mnoge obiskovalce naredil zame zelo izzivalen vtis. Smrdel sem po potu, hlače so bile še polne madežev industrijkse masti in nafte od gradbenih strojev, ki sem jih čistil ta dan. Na glavi 30cm dolga in spuščena mastna irokeza, sedel pa sem z obrazom potopljenim med dlani in pogledom usmerjenim v tla. Nisem hotel gledati teh nemarnih in vsemogočih pogledov smetane in šminkerije, ki se dela fino in dobrodelno. Vso pozornost sem usmeril v ure in ure dolge nagovore predstavnikov Unicef-a, vlade in predvsem sem bil karseda pozoren na branje 10-letnega poročila s strani ministrstva za socialo in delo, ki je govorilo o “dosežkih” države na podorčju otrokovih pravic. Seveda sem obenem slišal tudi komentarje ovčk v vrstah za sabo; “Kaj ta tip sploh dela tu, glej ga kako izgleda in kako smrdi.”

Vsi so imeli vsaj pol ure časa za svoje nagovore in sem mislil, da bo tudi meni pripadlo vsaj toliko glede na to, da jih zanima moja zgodba, ter da nikjer, prav nikjer, nisem slišal besedice o nas – brezdomnih mladoletnikih in socialno na rob potisnjenih otrocih. Nakar se po več urah samohvale pomembnežev in predtsavnikov vladnih služb pojavi pri meni organiztorka in prišepne na uho; “3 minutke časa imamo, nam boš lahko povedal kaj o svoji življenjski zgodbi?” – Ok, 3 minute, halo?!? Najprej nisem vedel ali naj kar grem domov brez moje zgodbe in jim pokažem kar jim gre – v zrak dvignjen sredinec in edino resnico – nategujte koga drugega! Potem sem se hitro odločil, da ne bodo tako zlahka odnesli cele kože, globok vdih, pomiri se in zberi vso to jezo v besede, ki bodo sedaj poletele.

V eni sami minuti sem jim kot po seznamu zdrdral vse letnice svojega življenja in kaj se je v grobem povedano dogajalo celo moje življenje. Še danes ne vem kako mi je to uspelo spravit v eno samo zelo dolgo poved, ki jih je vrgla na tla. A ko so se hoteli pobrati sem vdihnil še enkrat, zamižal, da so me vsi videli in zelo počasi globoko izdihnil.

To je bil trenutek, ki ga ne bom nikoli pozabil.

Iz mojih ust je kar letelo;

“Slišal sem vse kar ste imeli povedati, dali ste mi tri minute, da jaz vam povem nekaj za kar na filmu ni dovolj prostora in v knjigi ni dovolj listov. V bistvu vam povedati ne morem ničesar, lahko pa vas vse vprašam; kaj vam in nam pomagajo vaši doktorati, magisteriji, vse raziskave in poročila ki ste jih naredili, če nikjer niste omenili niti enega mladoletnega brezdomca – TUKAJ SMO! – nikoli nihče od vas ne gre na cesto in nas vpraša kakšna je, kako izgleda. Nikoli niste šli do revne družine in otrokom dali kar oni hočejo. Kako lahko trdite, da ste rešili otroke, če je vse samo črka na papirju medtem pa ta trenutek nekje sosed posluša kako je v tisti čefurksi familiji tamali spet tepen ampak ni njegova stvar, da se vmešava in posreduje čeprav otrok trpi.”

Vprašal sem jih kako bodo rešili ljudi kot sem jaz, ne mene, ampak resnično preprečili, da se taka zgodba ponovi?

Kar naenkrat je v dvorani nastala grobna tišina, ki je vladala kako minutko nato pa aplavz, šok vseh tistih ovc, ki so se prej spraševale kaj jaz tam sploh počnem. Meni pa je postalo ob vsem skupaj tako slabo, da sem hotel samo čimprej ven in čimdlje stran od te farse. Seveda tudi to ni šlo zlahka, saj se je ob koncu prireditve in mojem poskusu, da jim uidem, vsulo novinrajev in ne vem koliko drugih ljudi okoli mene. Vsi so me hoteli na oddaji, na odru in vsi bi radi meni pomagali. Takrat sem se pojavljal po medijih in vsepovsod, vendar sem v enem letu vse to odrinil stran od sebe, saj sem imel zgolj težave s policijo in ljudmi, ki niso razumeli, da nisem jaz potreben pomoči, da naj delajo v svoji soseski dobra dela. Od takrat naprej sem jim bil na piki, kar ni bilo težko saj smo živeli v majhni zapuščeni hišici nedaleč od Bežigrajske policijske postaje, in da lahko povsem brez sramu povem, da smo takrat kršili zakon, ker smo posedovali travo in kadili jointe, da je cela ulica smrdela. Kaj pa naj, tablet tako ali tako ne bi jedel, zaspati in pobegniti od stresa pa je bilo nekako treba.

Danes, 10 let kasneje vidim, da se ni spremenilo prav nič na področju socialno ogrožene mladine in otrok. Ko sem pred kakim letom klical policijo, ker so sosedje pretepali otroke, sem bil še vedno napoten na CSD. HALO!?!?! Če pa jaz nekega bedaka na cesti pritisnem na gobec, ker mi reče, da sem brezdelnež pa ima tak vse pravice in še toži me lahko. HALO!?!? Ne otrok pa ne, on mora čez celoten postopek nejevere, birokracije in omejenih socialnih delavcev, ki ne znajo ali pa “ne morejo” pomagat, ker jih zakonodaja “omejuje”. Policaj pa nima pristojnosti v družinskem nasilju. Sedaj naj bi dobili več pristojnosti, ko bo ženska tepena, a na otroke so zopet pozabili. SRAMOTA!!!

Glede na to, da so otroci vedno vsak zase nekaj posebnega, bi lahko že davno dojeli, da tega ne gre reševati zgolj z zakonskimi okvirji in vzvodi – vsakogar je potrebno obravnavati indvidualno glede na njegove razmere in potrebe. In pustimo zdaj usatnove ob strani, ker po mojem prepričanju se na njih nimam(o) kaj dosti zanašat, ker dobro delujejo tiste kjer je dovolj dobrih posameznikov, ki so pripravljeni iti dlje in narediti korak več kolikor pa jim je načeloma dovoljeno. V tem primeru gre z moje osebne strani posebna zahvala in spoštovanje CSD Moste – Polje v Ljubljani, brez njih mi ne bi uspelo, nekateri posamezniki pa so tam celo riskirali svoje službe, da so mi lahko pomagali. Ker zakon dijakom in šutedntom ne omogoča socialne podpore tudi, če živijo brez staršev in na cesti. Vsi CSD-ji in podobne službe se lahko od te enote kaj naučijo, predvsem to, da so lahko socialni delavci najprej priajtelji otrokom in mladostnikom šele potem pa rešitelji.

Ok, zadnja in meni osebno najbolj pomemebna zadeva.

Na prvem in zadnjem mestu smo vedno za stanje v družbi in sistemu odgovorni mi sami.

Ko slišite soseda, ki pretepa ženo ali otroke se lahko sami odločite ali ste pripravljeni ukrepati. Če niste je tudi prav, to je vaša vest, če pa ste pa toliko bolje. Skratka, če mislimo čakati vlade, politiko in vse ostalo, da se stanje okoli nas in v sevtu izboljša, potem lahko čakamo v nedogled. Komur je kaj mar in bi rad kaj naredil naj to preprosto naredi takrat, ko je potrebno.

Primer:

Pred leti sem bil priča, ko je mati zahtvnega sina starega približno 8 let klofnila po obrazu. Pri tem ni opazila, da sva v bližini dve osebi. Brez pomisleka sem pristopil in spoštljivo ampak osorno gospe rekel, da to ni način in naj si predstavlja, da se sedaj jaz spravim na njo saj bi bila ravno tako nemočna kot njen otrok. Najprej se je seveda branila, tipično, da se mene njeno življenje nič ne tiče. Seveda, da se me ne, ampak nasilje je pri nas vsaj na papirju kaznivo, torej se me po državljanski dolžnosti tiče gospa. Še bolj si me boste zapomnila, ko vam bo Vaš mulo vrnil te udarce na tak ali drugačen način. Gospo sem potem dosti kasneje srečal, jaz se nje nisem spomnil, ona se je mene. Njen sin je pri 15 letih postal tako težaven, da ni vedela kaj se z njim odgaja razen tega, da je zabredel v velike težave z drogami in alkoholom. Dobro jutro!!! In sta že šla v kako svetovalnico? Oh, na to pa nisem pomislila, bom poskusila, zelo sem vam hvaležna gospod (lalalala). Danes je mulo priden, šolo dokončal, mati pa se je veliko naučila. Vse kar je bilo potrebno v tistem trenutku pač zbrati pogum in povedati človeku resnico v obraz.

Torej kaj pa tebe stane, če enkrat v življenju narediš nekaj drznega in nekomu poveš v obraz kar mu gre?

Malo poguma in zbranosti, nič več.

Ta članek bi bil lahko še daljši kot je, ampak sem želel zgolj strniti bistvo vsega tega kar se pri nas (v Evropi) tiče otrokovih pravic in politične farse, ki naj bi reševala probleme za katere niti ne vedo kakšni so. Kdor pa bo želel z mojega stališča o tem brati in vedeti kaj več bo to imel na volj v moji knjigi, ki še nastaja. Tam bo celotna moja mladost in moje doživljanje te družbe in sistema skozi moje oči od otroštva do danes.

Vsekakor pa si močno žeim, da vas bo vsaj nekaj začelo gledati na svojo “usodo” in “usodo” drugih drugače in bolj odgovorno.

Pomnite, da to kar se danes dogaja enemu otroku na svetu bi se lahko čez desetletje dogajalo vašemu otroku. Ljudje smo povezani med sabo globlje kot smo si to zmožni predstavljati. Ne dovolite, da trpijo drugi saj s tem trpimo vsi, hote ali nehote, vede ali nevede. Mar vas ne zaboli, ko vidite lačne in gole otroke? Zakaj ne odpravite svoje bolečine in si upravičeno rečete, da ste vsaj poskusili.

Ne krivite družbe in sistema, naredite kar lahko naredite sami za boljši jutri in s tem boste povedali vse kar je povedati mogoče.

Hvala vsem, ki boste spremenili svet okoli sebe – razmišljajte globalno, delujte pa lokalno.

Novoletne zaobljube…

…skoraj vsi si jih zadamo, take in drugačne. Kar bi rad tokrat delil z vami je en prisrčen način kako si z vizualizacijo olajšati in zagotoviti boljši uspeh pri obdržanju novoletnih zaobljub.

Sicer sem predavanje o tem poslušal že pred novim letom in verjetno bo tudi vam, dragim bralcem to najbolj koristilo naslednje leto. Boste imeli pa vsaj en razlog, da ponovno obiščete ta blog in iz zaprašenega arhiva izvlečete ta članek.

Torej, vizualziacija; da ne bo pomote gre za to, da si v roko vzamete list papirja in svinčnik (lahko tudi A3 odvisno od vaših ciljev, zaželjeno je, da so veliki, če tako res hočete).

List prepognite na polovico.

Na levo stran lista napišite vse česar bi se radi znebili; kajenja, odvečnih kilogramov, slabe navade,… Ko to pišete se osredotočite na svoje občutke, česa se resnično iz srca želite znebiti in kaj bi vas mogoče še lahko pritegnilo nazaj in se pri tem posvetite ali se boste temu resnično odrekli. Sami se odločite kaj gre res na levo stran lista in kaj še ostane zunaj. Lažje je delovati korak po koraku, zatorej si ne zadajte prevelike naloge. Razen, če ste sami pripravljeni sprejeti velike izzive in jih premagovati, to je odvsino od vas samih. Ko ste končali s pisanjem leve strani, jo odtrgajte in položite na levo stran z besedilom obrnjenim navzdol.

Sedaj pa na desno polovico, ki vam je ostala napišite vse vaše novoletne cilje, stvari, ki jih želite imeti, naloge, ki jih hočete izpolniti, vse kar vam srce poželi in vam daje dober občutek ob sami misli na to. Seveda delajte to z vsemi podrobnostmi v mislih; npr., če je vaš cilj poiskati novo službo si jo predstavljajte do zadnje podrobnosti, kaj delate, kakšni so prostori, oprema itd. Na list pa napišite to kar vam skrajšano vse to predstavlja – simbolizira, se pravi ni to nujno omemba samega poklica ali neko določeno delovno mesto, lahko napišete npr.: napredek, zadovoljstvo v delu, boljša plača,…

Ko ste s pisanjem obeh polovic zaključili vzamite oba dela lista, levi naj ostane obrnjen navzdol, desni navzgor. Nato levi list preprosto zažgite in opazujte kako vse česar se želite znebiti izginja v plamenih in poskrbite, da zgori do konca. Pepel nato posujte nekam na prosto, naj ga odnese veter.

Ko ste posuli pepel, si še enkrat oglejte desni del lista ter se zahvalite sebi in stvarstvu, da si ustvarjate novo priložnost in si drznete storiti nov korak. Zahvala je zelo pomeben del procesa zato je takorekoč obvezna. Ta del lista nato lepo zložite in še veliko bolje in lepše vam bo, če si ob tem izmislite neko povsem svojo “mantro” – hvalnico za vaše življenje in priložnosti, ki se vam nudijo. Ko ste list lepo zložili, ga zavijte v svečano ovojnico in zapečatite z voskom – pečat je lahko samo kapljica običanjega voska, ki bo zalepila ovojnico.

Ob koncu leta boste to ovojnico odprli in preverili oziroma obkljukali vse kar ste od željenega dosegli. Leto za letom bi moralo biti vedno več kljukic na teh listih. Nič pa vas ne more ustaviti, da si ne bi na tak način pričarali novega leta kar vsak mesec, teden ali dan. Za vsako kljukico se pohvalite in sami sebe nagradite vsaj z nasmeškom, za cilje kjer kljukic ni pa se še enkrat odločite kaj boste z njimi tokrat. Nato pa ob koncu leta tudi ta list zažgite. Zelo svečano in posebno bo, če ga boste zažgali prav ob prehodu iz starega v novo leto in ravno tako posujte pepel v veter. S tem ste zaključili krog v vašem duhu, informacijo pa ste poslali tudi v “eter”.

Ob tej priložnosti pa vam ponovno vsem želim novo leto polno ljubezni, uspehov in vsega kar sami najbolj srčno hočete in želite. Jaz vam vsem globoko iz srca želim, da se vam želje uresničijo in svoje cilje uspešno in učinkovito dosežete.

- – - – - – - – - – - – - – - – - – - – - – - – - – - – - – - – - – - – - – - – - – - – - – - – - – - – - – - – - – - – - – - – - – - – - – - – - – - – - – - – - – - – - – - – - – - -

p.s.

Ob koncu leta pa bom zelo vesel kakega komentarja od vseh, ki boste to tehniko preizkusili ne glede na to kdaj se je to leto začelo. Seveda pa lahko vaše misli in občutke ob tem izpoveste že sedaj, kar je vsekakor zelo dobrodošlo.