Vzhodne kulture, predvsem Kitajci, Japonci in Indijci se dobro zavedajo moči in vpliva pozornosti.
Večina ljudi se na okolico zgolj odziva, se pravi nekaj vam pritegne pozornost in potem se temu primerno odzovete. Mnogi ljudje v trženju se zavedajo kako pomembno je pridobiti človekovo pozornost, da mu potem lahko bolj učinkovito nekaj prodaš. Vendar se sami redkokdaj zavemo, da se mi sami prepustimo takim vzvodom. Torej tudi nad tem imamo več moči in lastne volje kot si večina misli. Čemu, komu in kako usmerjate vašo pozornost igra zelo pomembno vlogo v vsakdanjem življenju in temu kako se počutimo.
En tak primer je primer odnos med posameznikom in mediji. Na TV objavijo neko „ekskluzivno“ ali „šokantno“ novico, ki vsaj ponavadi in nravi večine medijev ni nič kaj prida pozitivna. In potem mnogo ljudi svojo pozornost posveča tem stvarem še nekaj dni po objavi novice v družbi s kolegi, prijatelji, družino. Večina pa žal ne opazi, da se takrat dogaja tudi nekaj v njih, še posebej kadar so zraven vzbujena neka čustva. Npr. delavcem zvišajo minimalno plačo, večina ljudi se veseli, tudi jaz se, vendar nekaj je tistih, ki so pozorni in vedo, da to še ne reši težav z gospodarstvom pri nas, kvečjemu jih lahko poglobi, če je to edini ukrep, ki ga bomo sprejeli. Drug primer so bul mastifi in nesrečni Baričevič. Okoli tega je bilo posvečene toliko pozornosti, da je priznam zmotilo tudi mene in sem ostro zabrusil ljudem, da o tem nočem govoriti, ker se govori o živih bitjih, človeku in psih. Sam pač nerad govorim o tem kaj bi moralo biti prav in kaj narobe, ker ima pač lahko vsak svoj prav in temu ne želim posvečati svojega časa in energije.
Ampak to zdaj ni tako pomembno. Glavna stvar, ki jo želim poudariti je, da poskusite prav sedaj samo pomisliti kako drugačen bi bil ta dan, ko temu sploh ne bi posvečali niti malo pozornosti – bi se počutili drugače? Bi govorili o čem drugem, morda res bolj pomembnem za vas same?
Jaz sem trdno prepričan, da bil bil dan drugačen in bi se dejansko vsaj doma v družinskem krogu pogovarjali o čem drugem, morda lepšem in pomembnem za vas in vašo družino.
Kako mislite bi živeli, ko bi vsak dan svojo pozornost namerno usmerili v tisto kar vam nudi prijeten občutek?
Kaj pa trenutek, ko vam nekdo izsili prednost v križišču? Saj ne rečem, tudi sam kdaj zakolnem in bentim čez objestneže, ampak to ne pomeni, da so potem cel dan v mojih zobeh. Tisti trenutek je že pač naporen, vendar hitro opazim, da se zaradi tega verjetno počutim bolj napet in ne tako dobre volje in se takoj usmerim drugam in je dan še naprej lep.
Še en tak primer so finance, mnogi so v dolgovih tako ali drugače. Pa si sami povejte kakšna je razlika, če svojo pozornost usmerjate v to koliko in kaj vam manjka ali pa če to pozornost usmerite v to kaj potrebujete, kaj lahko storite da rešite dano situacijo?
Razlika je predvsem v tem, da če razmišljate – se posvečate temu česar nimate to še ne pomeni, da boste to dosegli ali dobili, zelo verjetno še težje. Poskusite svojo pozornost usmeriti v to kaj hočete, kaj potrebujete in po nekaj dneh boste opazili, da se tudi vaš nezavedni del začne usmerjati na rešitve. Pozornost, ki jo dajemo ljudem ali stvarem nas na nek način vežejo na te same stvari in to povsem na nezavedni ravni. Vendar s koncentracijo in vsakdanjim ponavljanjem tega čemur sami želimo in hočemo posvetiti pozornost tudi „programiramo“ našo podzavest. Torej v končni fazi lahko vplivate na to kaj vam pritegne pozornost in koliko vam je pritegne. Potem pa lahko sami že tudi lažje in vse bolj pogosto usmerjate pozornost v kateremkoli trenutku in okoliščini na tisto kar je za vas dobro in ugodno. In bolj kot to počnete bolj to dobro plat vežete v svoje življenje. Ko se sami vsak dan osveščate, da se za oblaki skriva sonce, tudi na deževen dan lahko vidite sončne žarke. Namenite svojo energijo in pozornost svojemu boljšemu življenju in temu kar vas navdaja z lepim in dobrim občutjem, zagotavljam vam, da boste učinek spoznali hitreje in bolj močno kot si ta trenutek lahko predstavljate, res pa morate poskusiti in to delati vsaj 21 dni zavestno preden vam pride „v kri“.
Še ena lepa zgodbica je primerna za ta kontekst v enem od straješi člankov – klikni tu.
Torej lep večer vam želim in ne spreglejte ptičev, ki vam polepšajo dan in nasmeha, ki vam je bil naklonjen.








March 2nd, 2010 at 20:38
Sam delam na tem že več časa, da opazim dobre stvari okoli mene in vedno več jih najdem, pa čeprav so bile vedno okoli mene. Kljub temu se kdaj zgodijo kakšni dogodki, ki nam niso všeč, vendar ob takih sem ugotovil kaj mi najbolj pomaga. Umirim se, pogledam okoli in se vprašam “Ok, kaj sem se zdaj od tega naučil?… Naučil sem se, da…”. Ko to naredim, se vedno na določenem mestu, določenem času ali ob določenih ljudeh spomnim kaj sem se takrat naučil. Prav vsakič, ko sem si to rekel mi je pomagalo.
Malo za smeh in malo za enostavno razlago vam bom dal smešen primer:
. Pa seveda velikokrat ni bilo.
Ali se vam je že kdaj zgodilo, da ste šli na WC in ni bilo papirja? Meni osebno velikokrat, pa vsakič sem bil razočaran/malo jezen nad sabo, ker nisem prej pogledal. Enkrat sem si pa rekel kaj sem gor napisal in vedno prej pogledam zdaj, če je ta pomembna stvar tam
Lahko bi naštel tudi primere glede ljudi, nesreč katere so se mi ponavljale itd., vendar smeh je pol zdravja ane
Hvala za še en super članek, upam, da jih bo še veliko več.
LP